Modri kresničar (Ischnura elegans)

  • Domov
  • Modri kresničar

Družina: škratci (Coenagrionidae)

Red: kačji pastirji (Odonata)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 30-34 mm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: stoječe ali počasi tekoče vode, visoka steblikovja, senčni, vlažni gozdovi

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Samec: na glavi in oprsju (toraks) prevladuje svetlo modra, redkeje tudi zelena barva, ki jo prekinja par vzporednih, neprekinjenih črt na oprsju (vidno od strani). Krila ozka, z dvobarvno (črno-sivo), lečasto oblikovano pterostigmo (obarvano žilno okence na obrobnem žilnem odseku obeh parov kril). Zadek (gledan od zgoraj) bleščeče bronasto črn, le prvi členek na robu svetlo moder ter predzadnji členek v celoti svetlo moder, po spodnji strani rumenkast do modrikast. Pri spolno nezrelih samcih na glavi in oprsju prevladujeta rumenkasta ali zelena barva, šele spolno zreli samci se obarvajo sinje modro. Noge dokaj kratke, porasle s kratkimi ščetinami, svetle, stegenca in goleni so črno progasta.

 

Samica: zelo podobna samcu, a je obarvanost precej variabilna. Mlade samice imajo vijoličasto nadahnjeno oprsje (toraks).

 

Obnašanje in razvoj: precej razširjena in tudi regionalno precej variabilna vrsta. Samci, za razliko od večine kačjih pastirjev, ne izkazujejo teritorialnega vedenja. So počasni in dokaj nerodni letalci. To vrsto zlahka prepoznamo predvsem po značilni lečasti pterostigmi. Odrasli osebki letajo od maja do zgodnjega septembra, lahko že prej. Ličinka ima dokaj vitko telo, ki je precej enotno rjavo obarvano. Škržni priveski trije, dokaj široki, vidno žilnati, prosojni, z rjavim, dokaj močnim osrednjim rebrom. V glavnem pleni manjše vodne nevretenčarje.

 

Podobne vrste: bledi kresničar (Ischnura pumilio) - suhljati škratec (Coenagrion pulchellum).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti