Družina: križevci (Araneidae)
Red: pajki (Aranea)
Razred: pajkovci (Arachnida)
Velikost: 14-15 mm (samica); 7-9 mm (samec)
Razširjenost: pogosto do raztreseno
Življenjski prostor: po drevju, med grmovjem, v visokem rastlinju, travniki
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Samica: precej velika, prepoznavna po rumenem ali oranžnem zadku, ki ima temno marmoriran vzorec (ime!). Glavoprsje je dokaj majhno, svetlo- do rumenorjavo. Helicere (čeljusti) so precej velike. Zadek je napihnjen, okroglast, v osnovi rumen ali oranžen, s črno ali rjavo marmoriranim vzorcem, ki včasih spominja na mrtvaško glavo ali pa je vzorec enotno temnorjav, piramidasto zožen in na zadnjem delu zadka ter z dvema temnima pikama na prednjem delu (var. pyramidatus). Noge precej dolge, svetlo-temno pasaste.
V regiji prevladuje var. pyramidatus (zadek je rumen, z rjavim, piramidasto trikotnim vzorcem).
Samec: mnogo manjši od samice, rjavkast, zelo podoben majhnemu navadnemu križevcu (Araneus diadematus), s podobnim vzorcem na dokaj ozkem zadku.
Obnašanje in razvoj: tudi pri tej vrsti samice spletejo kompleksne vertikalno postavljene mreže s koncentričnimi nitmi. Samica ždi na sredini mreže ali pa se skriva v neposredni bližini, pogosto skrita v listu, ki ga je ovila s pajčevino. Z mrežo je povezana s signalno nitko in če se v mrežo ujame plen, signalna nitka lahno zavibrira. To je signal za samico, ki se sunkovito požene v mrežo, kjer z nekaj potezami omrtviči plen in ga gosto ovije s predilnimi nitmi. Svatovanje je tudi pri tej vrsti povezano s kompleksnim dvorjenjem, pogosto se zgodi, da pri dvorjenju samica samca. Oplojena jajčeca (tudi do 100 in več) ovije v rumenkast ali belkast kokon, ki ga pritrdi na vejico ali bilko. Mladi pajki se v prvih urah še zadržujejo skupaj, nato pa se razbežijo. Ugriz razdražene samice je lahko boleč, ni pa nevaren.
Podobne vrste: štiripikasti križevec (Araneus quadratus) - oranžni križevec (Araneus alsine) - hrastovolistni pajek (Aculepeira ceropegia).
