Sršen, evropski sršen (Vespa crabro)

  • Domov
  • Sršen, evropski sršen

Družina: prave ose (Vespidae: Vespinae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 20-35 mm

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: gozdovi, travniki, mejice, parki, okrasni vrtovi, v bližini naselij in hiš

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo prepoznavna in naša največja osa. Kraljica (dominantna samica) je večja od delavk. Glava je precej velika, po zgornji strani rdečkasta, na sprednjem delu rumena, oči so velike, polmesečaste, rjavordeče, tudi čeljusti so krepke, rumene, črno obrobljene. Tipalnice so rjavordeče. Oprsje je prav tako rjavordeče z veliko osrednjo črno risbo, ki ima v sredini rjavordečo liso v obliki črke V. Zadek je precej velik, na prednjem delu močno zožen, pecljat, z bazalnim rjavordečim pasom, sicer rumen s črnimi prečnimi pasovi, ki se proti koncu zadka spremenijo v lise. Krila so rumenorjava, s krepkejšimi žilami. Noge so rumeno- do rdečerjave.

 

Obnašanje in razvoj: sršen ima zelo kompleksno socialno življenje, kolonije lahko štejejo tudi čez 100 osebkov. Gnezdo je večplastno, papirnato, zelo veliko in po obliki "košasto", obdaja več vodoravno plastovitih satovnic, vhod je skoraj praviloma s spodnje strani in je zelo majhen. Kraljica izleže v vsako kamrico (satovnico) po eno jajčece, iz katerih se po nekaj dneh izležejo ličinke za katere skrbijo delavke. Te odstranijo tudi vsa jajčeca, ki jih ne izleže kraljica ampak druge samice. Delavke so zelo agresivne in vneto branijo zarod. Sršenji pik velja za zelo bolečega in je lahko nevaren za občutljivejše ljudi, obenem lahko tudi močno ugriznejo. Želo se ne izloči kot pri čebelah (Apis mellifera), zato lahko en osebek piči tudi po večkrat. Odrasli osebki so plenilci žuželk, hranijo pa se tudi s sadnimi in drevesnimi sokovi, nektarjem ter včasih tudi z razpadajočim mesom (imajo zelo dobro razvite kemoreceptorje). Sršen je marsikje nazadoval in je postal zato ogrožena in marsikje zavarovana vrsta. Izpodrivajo ga tudi tujerodne vrste os.

 

Podobne vrste: orientalski sršen (Vespa orientalis) - azijski orjaški sršen (Vespa mandarinia) - matica srednje ose (Dolichovespula media) -  nemška osa (Vespula germanica).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti