Družina: prave ose (Vespidae: Vespinae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 12-13 mm

Razširjenost: zelo pogosto

Življenjski prostor: različni habiati, tudi v bližini naselij in stavb

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: precej veliki in prepoznavni po značilno črno-rumeni obarvanosti telesa. Glava je pri samicah (matici in delavkah) krepka, s črnimi očmi in značilno obrazno risbo (čeljusti in frontalni del je prav tako rumen, večinoma s tremi črnimi pikami); med očmi in obočesnimi ploščami (te so velike, rumene) poteka črna, ozka obroba. Tipalnice so črne, dokaj krepke. Oprsje je črno, z rumenima obstranskima, skoraj trikotnima pasovoma (pri zelo podobni navadni osi (V. vulgaris) sta ozka in skoraj vzporedna). Krila so prosojna, s krpkim, rjavkastim kostalnim delom, pterostigma je neizrazita. Zadek je precej velik in kompakten, rumen, s prečnimi črnimi pasovi in serijo črnih pik, vsaj zgornji pasovi so na sredini puščičasto do trikotno zašiljeni (vzorec je zelo variabilen in se spreminja tudi glede na spol). Noge so rumene, le bazalni členki so črni.

Obnašanje in razvoj: vrsta izvira iz severnega območja srednje Evrope, a se je spontano razširila po večjem delu sveta. Matica v začetku pomladi zgradi manjše gnezdo (osir) iz papirjastega satovja in v vsako satovnico izleže po eno jajčece. Mlade ličinke rastejo zelo hitro, zanje skrbi matica, razvijejo pa se v prve delavke. Te nato sodelujejo pri nadgradnji gnezda in skrbi za podmladek. Nekje v poletnem času se prične razvijati večje število mladih matic in samčkov - dronov, ki se tudi parijo z maticami. V jeseni glavna matica pogine, mlade, oplojene matice in samčki pa prezimijo v večjih kamricah. Vrsta je precej agresivna, še posebej delavke in matica, ki lahko zelo boleče pičijo z želom. Tudi ugriz je lahko boleč. Prehranjujejo se v glavnem z uplenjenimi žuželkami, ližejo pa tudi sadne sokove in nektar. V nekaterih delih sveta je vrsta postala močno konkurenčna avtohtonim vrstam os, ki jih je ponekod v celoti izpodrinila.

Podobne vrste: navadna osa (Vespula vulgaris) - srednja osa (Dolichovespula media) - nekatere vrste iz rodu poljska osa (Polistes)