Družina: muhe trepetavke (Syrphidae: Xylotini)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 10-13 mm
Razširjenost: raztreseno
Življenjski prostor: bolj vlažni gozdovi z bujno vegetacijo, poplavni gozdovi
Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: prepoznavni so po zelo bleščeče svetlih nogah ter širokem, oranžnem pasu na zadku. Glava je v sprednjem delu rumenkasta, z rahlo temno liso, oči so precej velike, rdečerjave in se pri samcih med seboj dotikajo, pri samicah so razmaknjene. Tipalnice so betičaste, črne. Oprsje je podolgasto ovalno, kovinsko bleščeče bakrenorjavo, neizrazito vzdolžno pasasto. Ščitek (scutellum) je kovinsko bleščeče bakrenorjav. Zadek je črn, s širokim, oranžnordečim pasom na 2. in 3. segmentu in je pod krili le slabo viden (pogosto ga prekinja osrednja črna linija). Krila so rahlo rjavkasta, dobro ožiljena, z rjavo pterostigmo (obarvano žilno okence). Noge so precej krepke (predvsem zadnja stegenca so nekoliko odebeljena in z notranje strani drobno nazobčana), stegenca so črna, goleni in stopalca pa so bleščeče svetlo rumenkasti, le zadnji členki stopalc so temni.
Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni ob sončnih, toplih dneh od maja vse do novembra, z viškom v poletju. Pogosto se sončijo na listih dreves in le redko zletijo (kar se izraža v znanstvenem imenu segnis, kar pomeni "lenoben"). Hranijo se s pelodom, ki ga raznaša veter. Ličinke so rumenorjave žerke, porasle z drobnimi bradavičkami in imajo dvodelen repek na koncu zadka. Živijo v mrtvem lesu in se hranijo z lesovino (od tod rodovno ime Xylota), lahko pa se pojavljajo tudi v vlažnem žaganju.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): zlatodlakava lesna trepetavka* (Xylota sylvarum) - brezova lesna trepetavka* (Xylota tarda) - debelonoga trepetavka* (Syritta pipiens).
