Zlatodlakava lesna trepetavka* (Xylota sylvarum)

  • Domov
  • Zlatodlakava lesna trepetavka*

Družina: muhe trepetavke (Syrphidae: Xylotini)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 11-16 mm

Razširjenost: lokalno do raztreseno

Življenjski prostor: svetli gozdovi, gozdni robovi, obronki travnikov, grmovnata mesta, visoko steblikovje ob vodah

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: prepoznamo jo po temnem telesu, zlatorumenih dlakah na koncu zadka in po svetlih nogah. Glava je v sprednjem delu svetla (belkasta), oči so precej velike, rdečerjave (pri samcih se med seboj dotikajo, pri samicah so razmaknjene). Tipalnice so v spodnjem delu betičaste, črne. Oprsje je podolgasto ovalno, kovinsko bleščeče črnorjavo, neizrazito vzdolžno pasasto, v sprednjem delu na vsakem kotu belo dlakavo. Ščitek (scutellum) je kovinsko bleščeče črnorjav, ob robu dolgo ščetinast. Zadek je črn, z izjemo zlatorumenih dlak na zadnjem in predzadnjem segmentu z zgornje in spodnje strani. Krila so rahlo rumenkasta, sicer prosojna, dobro ožiljena, z ozko, črno pterostigmo (obarvana žilna celica). Noge so precej krepke, stegenca so črna (zadnja stegenca z belimi dlakami), goleni in stopalca pa so žametno svetlo rumenkasti, le včasih so zadnje goleni tudi temno obarvane.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni ob sončnih, toplih dneh od maja do oktobra, z viškom v poletju. Hranijo se z nektarjem in pelodom, ki ga veter raztrese po listih. Ličinke so rumenorjave žerke, porasle z drobnimi bradavičkami in imajo dvodelen repek na koncu zadka. Živijo v mrtvem lesu (navadno bukve, hrasta in reze) in se hranijo z lesovino (od tod rodovno ime Xylota).

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): širokopasasta lesna trepetavka* (Xylota segnis) - debelonoga trepetavka* (Syritta pipiens).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti