Mesečasti košeninar* (Tipula (Lunatipula) lunata)

  • Domov
  • Mesečasti košeninar*

Družina: košeninarji (Tipulidae)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 18-22 mm

Razširjenost: raztreseno do lokalno

Življenjski prostor: svetli in nekoliko vlažnejši gozdovi, poplavni logi, močvirni in vlažni travniki

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: precej veliki, pretežno oranžno obarvani košeninarji. Glava je oranžna, z velikimi očmi, ki so med seboj zbližane, večinoma mavrično zelene. Tipalnice so črnikaste, dolgočlenaste, členki so le na bazalnih delih porasli s ščetinami. Zgornji del oprsja (prescutum) je oranžen, z dvema rjavkastima, neizrazitima vzdolžnima linijama. Zadek je oranžnorjavkast, z zabrisanim, temnejšim, vzdolžnim pasom. Pri samicah je na koncu koničasto podaljšan v rdečerjavo leglico (ovipozitor) z ozkimi, ravnimi cerki, 6. segment zadka je pogosto nekoliko temnejši (sedlast). Pri samcih je sprednji del zadka vitek, na koncu se betičasto razširi, rumenorjavkast, s šopi navzdol štrlečih, zlatorumenih dlačic na 8. segmentu. Krila so prosojna, s temnosivo pterostigmo, ob kateri poteka prečna, mlečnobela črta (lunula). Noge so tanke, dolge, oranžne, s temnejšimi nadkolenskimi pasovi.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli osebki se pojavljajo od aprila do julija, včasih tudi kasneje. Podnevi se zadržujejo v podrasti in visokih travah in so dokaj okorni letalci. Občasno na njih parazitirajo ličinke rdečih žametnih pršic (Trombidium holosericeum), včasih pa se jih "oklenejo" tudi drugi slepi potniki, npr. paščipalci (Pseudoscorpiones). Ličinke živijo v organsko bogatih, plitvih vodah, kjer se hranijo z gnijočimi rastlinskimi deli.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): beločrti košeninar* (Tipula fascipennis) - rani košeninar* (Tipula vernalis) - rdečerjavi košeninar* (Tipula truncata).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti