Škrlatni cevkar (Malachius aeneus)

  • Domov
  • Škrlatni cevkar

Družina: mehkokrili cvetni hrošči (Melyridae / Malachiidae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 6.5-8 mm

Razširjenost: dokaj redko

Življenjski prostor: cvetoči travniki, gozdni obronki, odprta območja

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: zelo so prepoznavni zaradi kovinsko zelene do modrozelene obarvanosti, le pokrovke so večji del rdeče, prepoznavni sta tudi rdeči piki na oprsju. Telo je poraslo z mehkimi, kratkimi rumenkastimi in dolgimi, temnimi dlakami. Glava je zelena, labialni del okrog čeljusti je rumenkast (pri samcih je čelni predel močno povečan in potisnjen naprej). Samec in samica se dobro ločita tudi po tipalnicah, ki so pri obeh zelene: pri samcih sta 2. in 3. členek trnato oz. kljukasto povečana na notranjo stran, pri samicah so členki bolj ali manj enaki. Oprsje je ovalno ščitasto, širše kot daljše, ob robovih nekoliko vdolbeno in z rdečima lisama na vsaki strani zgornjega roba (lahko tudi manjkata!). Pokrovke so mehke (niso hitizirane), skoraj kvadrataste in z vzporednimi robovi, proti koncu zadka se rahlo razširijo in zaoblijo, pri samcih so skoraj v celoti škrlatnordeče, le v osrednjem delu zelene (vzorec je ozko jezičast), pri samicah so pokrovke večinoma le rdeče obrobljene. Zadek je večinoma daljši od pokrovk in je zelen. Noge so vitke, temnozelene, dlakave.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli se pojavljajo v toplih, sončnih dneh od maja do junija, nekatere samice lahko živijo vse do septembra. Večinoma se zadržujejo po cvetovih zelnatih rastlin, kjer se hranijo s pelodom, uplenijo pa tudi manjše žuželke. Pri tej vrsti (in ne kot pri večini predstavnikov poddružine Malachiinae) imajo samci posebne žlezaste tvorbe (t. i. ekscitatorje), iz katerih izločajo vonjave snovi, ki privlačijo samice, na čelnem delu in ne na konicah pokrovk. Pred parjenjem namreč samice "zagrizejo" v ta čelni del, kjer potem ližejo samčeve izločke, medtem, ko se ta s samico pari. Ličinke so vsejede (hranijo se s pelodom, manjšimi nevretenčarji, koreninicami in poganjki ter glivami) in živijo prosto na rastlinah ali na tleh. So belkaste, imajo veliko, temno glavo z močnimi čeljustmi, precej široko oprsje (segmenti so povečani) z zlato bleščečimi lisami na hrbtnem delu in dvema cerkoma (izrastkoma) na koncu zadka.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): temnordeči cevkar* (Malachius rubidus) - ščitasti cevkar (Malachius scutellaris) - oranžnolisi cevkar (Malachius bipustulatus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti