Rumena močvirka (Donacia semicuprea)

  • Domov
  • Rumena močvirka

Družina: lepenci (Chrysomelidae: Donaciinae)

Red: hrošči (Coleoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 5-8 mm

Razširjenost: pogosto do lokalno

Življenjski prostor: močvirska in obrežna vegetacija, predvsem sladikovje in trstičevje

Ogroženost vrste: vrsta verjetno ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: telo je kovinsko bleščeče, večinoma bakrenasto zeleno ali bronasto obarvano. Tipalnice so dolgočlenaste (3. členek je krajši od 1.), precej dolge, upognjene. Oprsje je kvadratasto (daljše kot široko), grobo drobno bradavičasto (predvsem pri samičkah), z osrednjo, plitvo, vzdolžno brazdo. Pokrovke so podolgaste, s skoraj vzporednimi robovi, bleščeče, na konicah so plitvo zaokrožene, drobno vzporedno jamičaste (jamice so v zgornjem delu bolj grobe, v spodnjem fine), ramenski del je nekoliko okrepljen, razločno plitvo ugreznjen, vsaj robovi so pogosto bakrenasto zeleni. Noge so dokaj dolge, kratko puhastodlakave, vsaj stegenca so delno rdečerjava, sicer temnosiva, zadnja stegenca so močno podaljšana in betičasto razširjena (še posebej pri samcih), z drobnimi, neizrazitmi trni po notranji strani. Spodnja stran je srebrnkasto bela, svilnato bleščeča.

Rod močvirk (Donacia) je zelo težaven za prepoznavanje, še posebej na terenu!

 

Obnašanje in razvoj: vrsta živi na listih velike sladike (Glyceria maxima) in trstičevja, s katerimi se tudi hrani. Odrasli so aktivni so nekje od maja do avgusta. Samice odlagajo jajčeca v želatinaste kopuče na spodnjo stran plavajočih listov vodnih rastlin. Ličinke imajo posebne izrastke, ki jih potisnejo v zračno tkivo (aerenhim) vodnih rastlin, da lahko dihajo pod vodo. Živijo v posebnem kokonu, v katerem prezimijo kot odrasle živali.

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): vitka močvirka* (Donacia clavipes) - debelonoga močvirka (Donacia crassipes) - dristavčeva močvirka (Donacia versicolorea).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti