Močvirska trstnica (Acrocephalus palustris)

  • Domov
  • Močvirska trstnica

Družina: trstnice (Acrocephalidae) / penice (Sylvidae)

Red: pevci (Passeriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 12-13 cm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: trstičevja, močvirni predeli z visoko vegetacijo, obrežja voda, vodni jarki, potoki, mrtvice, tudi blizu naselij

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: potencialno ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Splošno: po videzu in tudi načinu življenja je zelo podobna srpični trstnici (Acrocephalus scirpaceus), od katere pa jo zanesljivo ločimo le po petju. Poseljuje s trstičevjem in visokimi steblikami porasle bregove mlak, gramoznic, ribnikov, vodnih jarkov, potokov in mrtvic. Je selivka, ki prezimi v JZ delih Afrike. Čeprav živi dokaj skrito življenje, jo zlahka zasledimo po glasnem petju, pri čemer velikokrat posnema glasove drugih ptičev (tega pri srpični trstnici ne zasledimo). Prehranjuje se s pajki, žuželkami in njihovimi ličinkami. Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena. Velikokrat je gostitelj mladičev kukavice (Cuculus canorus).

 

Odrasli osebki: po obarvanosti so zelo podobni srpični trstnici (Acrocephalus scirpaceus) in vrsti je med seboj precej težko ločiti. Kljun je nekoliko krajši in ne tako tanek kot pri srpični trstnici, očesna maroga in nadočesna proga sta pri močvirski trstnici izrazitejši kot pri srpični, noge so večinoma mesnatordeče. Sicer je sivorjavo obarvana, po grlu in trebuhu cvetlejša, po krilih nekoliko bolj rdečerjava. 4. letalno pero je krajše od 2. letalnega peresa (pri srpični trstnici sta skoraj enako dolgi).

 

Gnezdenje in zarod: gnezdo si uredi med trstičevjem ali med visokim steblikovjem in ga splete iz travnih bilk ter postelje s puhom in mahom. Letno ima 1 zarod. Samica znese 4-5 modrikasto- do zelenkasto belih, olivno lisastih jajc, ki jih vali nekje do 2 tedna, občasno jo pri tem zamenja tudi samec. Mladiči so gnezdomci in se speljejo nekje po 11. do 13. dneh od izvalitve.

 

Oglašanje: petje je zelo melodično, zveneče in vključuje glasove drugih ptičev. Samci pojejo večinoma iz izpostavljenega mesta. Oglašanje je kratko ostro "ček" ali "krr".

 

Podobne vrste: srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) - rakar (Acrocephalus arundinaceus) - bičja trstnica (Acrocephalus schoenobaenus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti