Kostanjevka (Aythya nyroca)


Družina: plovci (Anatidae)

Red: plojkokljuni (Anseriformes)

Razred: ptiči (Aves)

Velikost: 38-42 cm, razpon kril 63-67 cm

Razširjenost: zelo redko, prehodno

Življenjski prostor: večje stoječe vode, gramoznice, jezera, mrtvice

Ogroženost vrste: vrsta je močno ogrožena

Varstveni status vrste: Natura 2000 vrsta; močno ogrožena vrsta



Prepoznavanje

Splošno: v Sloveniji velja za delno selivko, vendar so njene selitvene poti premalo poznane. V času prezimovanja se lahko združuje v večje jate, v času gnezdenja se pari navadno držijo zase. Prehranjuje se predvsem s semeni vodnih rastlin in poganjki, lahko pa tudi z ličinkami žuželk, manjšimi mehkužci in rakci. Številčnost po svetu močno upada, v Sloveniji velja za zelo redko in močno ogroženo gnezdilko in prezimovalko. Največji razlog za upad populacij je izginjanje primernih gnezdišč zaradi uničevanja plitvih jezer z gosto obrežno vegetacijo in drugih močvirnih habitatov, zaradi izsuševanja, regulacij in zajezitev vodotokov.

 

Odrasli osebki: so temno rjave (kostanjeve) barve s podobnim vzorcem kot čopasta črnica (Aythya fuligula), le da nimajo čopka. Dobro prepoznaven je svetlo beli podrepni del. V letu se opazi širok, snežno beli pas na perutih. Samec in samica sta si zelo podobna, ločimo ju lahko po barvi očesa, ki je pri samcih kontrastno svetlo obarvano, pri samicah je temno rjave barve.

 

Gnezdenje in zarod: gnezdo si zgradi med gostim rastlinjem blizu vode. Letno ima po en zarod. Samica znese v povprečju 7 do 11 rahlo kremasto obarvanih jajc, ki jih vali do 27 dni. Mladiči poletijo po 55. do 60. dnevu.

 

Oglašanje: samci se v času dvorjenja oglašajo podobno kot samci čopaste črnice. Oglašanje samic v letu pa spominja na pritajeno godrnjanje ˝ker ker ker …˝, ki je nekoliko višje kot pri čopasti črnici.

 

Podobne vrste: sivka (Aythya ferina) - čopasta črnica (Aythya fuligula).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti