Družina: bukovke (Fagaceae)
Red: bukovci (Fagales)
Razred: dvokaličnice (Magnoliopsida)
Velikost: 25-30 m
Razširjenost: zelo pogosto
Življenjski prostor: predvsem v gričevnatih predelih in v sredogorjih, zelo slabo prenaša močvirna tla
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Opis: listopadno drevo s svetlosivim, gladkim lubjem in močno, bogato razraslo krošnjo. Listi so premenjalno razvrščeni, jajčasti do jajčastosuličasti, 5 do 15 cm veliki, priostreni, z valovitim, celim robom, predvsem v mladosti po robu raztreseno dolgodlakavi, sprva svetlozeleni, kasneje temnozeleni, z izrazitimi, vzporednimi, ravnimi žilami. Moški cvetovi združeni v šopasta, dolgopecljata, viseča socvetja. Ženska socvetja pokončna, malocvetna. Zrela semena (bukov žir) so trirobi oreški, ki jih obdaja močan, 3-delen skledičast ovoj, ki je po zunanji strani mehko bodičast.
Posebnosti: bukev je eno najpogostejših listnatih dreves v Evropi in tvori zelo pomembne gozdne sestoje. Zelo pomembna je tudi v lesno-predelovalni industriji. Bukov žir so ljudje v preteklosti pobirali za lastno prehrano, z njim so hranili tudi domače živali, predvsem prašiče. Ker so v plodovih shranjene tudi čreslovine, lahko njegovo použitje povzroči blage želodčne krče, bruhanje in drisko.
Podobne vrste: beli gaber (Carpinus betulus).
