Družina: muhe trepetavke (Syrphidae: Volucellini)
Red: dvokrilci (Diptera)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 18-22 mm
Razširjenost: raztreseno do lokalno
Življenjski prostor: gozdni robovi, gozdne čistine, cvetoči travniki, okrasni vrtovi
Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: glava je dokaj velika, rumena, z velikimi, rdečerjavimi očmi (pri samicah so razmaknjene, pri samcih se stikajo). Oprsje je večinoma bleščeče rjavordeče, z neizrazitimi vzdolžnimi temnejšimi pasovi. Ščitek (scutellum) je precej velik, polobel, rjav do rjavordeč. Zadek je precej velik, trikotno podaljšan, proti dnu zožen, rumen do oranžnorumen, s širokim črnim pasom v sprednjem delu in ozkim črnim pasom nekje v sredini ter parom rdečerjavih ali oranžnih, polkrožnih obstranskih lis v prvem pasu, po spodnji strani črno-rumeno pasast. Krila so prosojna s rumenorjavo obarvanimi in okrepljenimi žilami ter zabrisano temno liso v konici kril. Noge so večinoma enovito rdečerjave ali rumenkaste, s temnejšimi stopalci.
Obnašanje in razvoj: precej velika trepetavka, ki z obarvanostjo in vedenjem spominja na sršena (Vespa crabro) - mimikrija. Pogosto se zadržuje na bogato cvetočih rastlinah, kot so kobulnice (Apiaceae), konjska griva (Eupatorium cannabinum), navadna dobra misel (Origanum vulgare) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), kjer sesa nektar. Odrasli so aktivni v sončnem vremenu od maja do septembra in so selivci. Ličinke so komenzalisti in živijo v čebeljih, osjih (rod Vespula) ali sršenjih gnezdih, kjer se hranijo z odpadki in poginulimi ličinkami.
Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): sršenasta gozdna trepetavka* (Volucella inanis) - predstavniki os (Vespoidea).
