Družina: prave ose (Vespidae: Polistinae)

Red: kožekrilci (Hymenoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 12-18 mm

Razširjenost: dokaj pogosto

Življenjski prostor: travniki, grmovna mesta, mejice, blizu naselij in ob stavbah, gnezda pogosto v železnih ceveh

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben

Prepoznavanje

Odrasli osebki: precej vitka osa z značilno črno-rumeno obarvanostjo. Glava je črna z ozkimi rumenimi lisami nad tipalnicami (obrvi) in ozko rumeno liso ob očeh. Čeljusti (mandibule) so pri samicah črne (včasih z rumeno piko), največkrat s popolnoma rumenim nadčeljustnim ščitkom (clypeus) ali pa ima ta prečni črni pas (redko le s črno piko). Tipalnice so kijaste, v spodnjem delu z močno podaljšanim členkom (ta je po zgornji strani črn, po spodnji rumen), zgornji členki so zelo kratki, večinoma oranžni. Oprsje je ozko valjasto, črno, v zgornjem delu rumeno obrobljeno in z rumenimi lisami v sprednjem delu ob katerih potekata ozki poševni črti, trije pari kvadratastih lis so v spodnjem delu. Zadek je v sprednjem delu močno zožen, skoraj preščipjen in usločen od strani, proti dnu je koničast, značilno črno-rumeno pasast; na bazalnem delu ima puščici podoben izrazit črni vzorec, za katerim je širok črn pas, z rumeno liso na vsaki strani, segmenti imajo spodnji del dokaj široko rumeno obrobljen, končni segment (tergit) je s spodnje strani rumen. Krila so rjavkasta, prosojna. Noge so rumene do oranžnorumene, goleni so vsaj po zgornji strani skoraj v celoti črne.

Rod poljskih os (Polistes) je zelo težaven za prepoznavanje na terenu!

Obnašanje in razvoj: socialna vrsta ose, ki je zelo pogosta na travnikih, kjer si v nizki travi, med vejevjem, pod strešniki ali na ogradah uredi papirnato gnezdo, ki je s tankim pecljem pritrjeno na podlago. Gnezdo je preprosta satovnica, ki je pogosto obrnjeno vstran ali navzdol in ga mnogokrat čuvata ena do dve članici družine. Na začetku spomladi ga izgradi več samic skupaj, od katerih nato ena prevzame vlogo dominantne samice (kraljice), ostale prevzamejo vlogo delavk. Kasneje se v družini razvijejo še samčki, s katerimi se parijo mlade samice. Družina razpade nekje pozno poleti s preživelimi samci in mladimi oplojenimi samicami, ki prezimijo v majhnih skupinicah. Vrsta ni agresivna kot nekatere druge predstavnice te družine, hrani se v glavnem z manjšimi žuželkami, nektarjem in sadnim sokom. V Severni Ameriki je vrsta invazivna in je v nekaterih delih (Michigan) izpodrinila avtohtono vrsto P. fuscatus.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): galska poljska osa (Polistes gallicus) - gorska poljska osa* (Polistes biglumis) - resavska poljska osa* (Polistes nimpha).