Družina: zverce (Lestidae)
Red: kačji pastirji (Odonata)
Razred: žuželke (Insecta)
Velikost: 39-48 mm
Razširjenost: dokaj redko
Življenjski prostor: počasi tekoče vode in kanali, mrtvice, stoječe vode z obrežno lesno vegetacijo
Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena
Varstveni status vrste: noben
Odrasli osebki: telo je precej vitko, značilno bleščeče kovinsko zeleno, brez modrega poprha, ki je značilen za zverce (Lestes). Oči so dokaj velike, med seboj močno razaknjene, glava je zgornji strani pri samicah kovinsko zelena, pri samcih rjavkastozelena. Oprsje je prav tako kovinsko zeleno, z zelo tanko, svetlo (antehumeralno) linijo, ob bokih in na spodnji strani umazano belo. Krila so prosojna, dokaj velika, z razločno rumenkastorjavo pterostigmo (obarvano žilno okence na robu kril). Noge so belkaste, močno ščetinaste. Zadek je vitek, proti koncu se nekoliko razširi, skoraj v celoti enoviti kovinsko zelen, v spodnjem delu z bakrenim leskom. Oprijemalni "kleščati" priveski na koncu zadka pri samcih so izrazito svetli (belkasti), le na konicah so črne (kleščice imajo na spodnjem delu na notranjem robu izrazit zobček in so po zunanji strani trnate), samice imajo kratke in sivkaste priveske. Samice imajo na spodnjem robu ovipozitorja (leglica- abdominalni segment, ki omogoča izleganje jajčec) 10 do 14 drobnih zobčkov.
Obnašanje in razvoj: nekateri vrsto obravnavajo še vedno v okviru rodu zverca (Lestes). Pri nas se pojavlja tudi zelo podobna presenetljiva pazverca (Chalcolestes parvidens), ki se od zelene pazverce loči po temnejši, enotno rjavi pterostigmi, priveski pri samčkih so črni le na konicah, samice pa imajo 6 do 8 zobčkov na ovipostorju. Zelena pazverca leta nekje od junija do začetka oktobra oz. do prve resne zmrzali. Plenijo manjše žuželke, ki jih največkrat ulovijo v letu. Samice odlagajo jajčeca na lubje vej, ki segajo nad vodo, najpogosteje na vrbe in topole in to v stalno stoječih vodah. Ličinka je zelo vitka, rjavkasta ali sivkasta s temnimi lisami, ki so še posebej izrazite na listastih škržnih izrastkih na zadnjem delu zadka. Razvija se dokaj hitro in že v nekaj mesecih se lahko razvije v odraslo žival, ki pa spolno še ni zrela in potrebuje še nadaljnji razvoj. Večinoma se hrani z manjšimi vodnimi nevretenčarji, ki jih upleni s pomočjo izprožljive lovilne krinke (posebej oblikovane sprožljive čeljustnice).
Podobne vrste: presenetljiva pazverca (Chalcolestes parvidens) - obvodna zverca (Lestes sponsa) - grmiščna zverca (Lestes barbarus).
