Rumena polmesečasta trepetavka* (Scaeva selenitica)

  • Domov
  • Rumena polmesečasta trepetavka*

Družina: muhe trepetavke (Syrphidae: Syrphini)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 10-12 mm

Razširjenost: lokalno do raztreseno

Življenjski prostor: mešani in iglasti gozdovi, gozdni robovi, cvetoči travniki

Ogroženost vrste: vrsta ni ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: precej velika trepetavka, z značilnimi, rumenimi polmesečastimi pasovi na zadku. Glava je zelo velika, v sprednjem delu rumenkasta, s temnejšo liso na temenskem delu, tipalnice so betičaste, kratke, temne. Oči so velike, rjavordeče, pri samcih so zbližane, pri samicah razmaknjene. Oprsje je ovalno, bleščeče bakrenorjavo, gladko v osrednjem delu in poraslo z oranžnorumenimi dlakami ob robovih. Ščitek (scutellum) je velik, polkročen, oranžnorumen ali bakrenorjav, dlakav. Zadek je precej širok, nekoilko sploščen s hrbtne strani, z značilnimi rumenimi, kljukastimi pasicami (lunule), ki segajo do roba zadka in se med seboj ne dotikajo. Krila so prosojna, temno ožiljena, z ozko, marginalno pterostigmo. Noge so večinoma oranžnorumene, le stegenca prednjih nog so v prvi polovici temnejša, pri zadnjih nogah so stegenca skoraj v celoti temna.

 

Obnašanje in razvoj: odrasli so aktivni predvsem v sončnih in toplih dneh od marca vse do novembra. Pogosto letajo od cveta do cveta, pri čemer lahko tudi lebdijo v zraku, kar je značilno za večino trepetavk (Syrphidae). Hranijo se z nektarjem in rastlinskimi sokovi. Vrsta je bolj vezana na iglavce. Ličinke so podobne gosenicam in so zelenkaste, s svetlejšo hrbtno linijo. Hranijo se z listnimi ušmi (Aphidae), ki živijo predvsem na borih (Pinus sp.).

 

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): borova polmesečasta trepetavka* (Scaeva pyrastri) - polmesečasta trepetavka (Scaeva dignota) - rumenolisa kosmata trepetavka* (Dasysyrphus venustus) - navadna lunolisa trepetavka* (Eupeodes luniger).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti