Postopnospevna ščebetulja (Chorthippus apricarius)

  • Domov
  • Postopnospevna ščebetulja

Družina: ščebetulje (Acrididae)

Red: kobilice (Orthoptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 13-21 mm

Razširjenost: zelo redko

Življenjski prostor: bolj suha in toplejša področja, travniki z visokimi travami in mestoma razgaljenimi površinami

Ogroženost vrste: vrsta je ogrožena

Varstveni status vrste: noben



Prepoznavanje

Odrasli osebki: pretežno sivo- ali rdečerjavo do zelenkasto obarvana, dokaj čokata kobilica. Glava je pogosto sivorjava ali zelenkasta, ob straneh drobno lisasta. Oči so dokaj velike. Oprsje (pronotum) je sedlasto (spodnji rob stranskih krp je skoraj raven), na hrbtni strani plosko, z rahlim grebenom in v sredini razločno zoženo (zoženi del je pogosto belo in črno obrobljen). Pokrovke so dokaj ozke (značilno za ščebetulje je rahlo krpat privesek na spodnjem robu bazalnega dela kril), večinoma krajše od zadka (pri samcih skoraj tako dolge kot zadek), pogosto z okrepljenimi prečnimi, mrežastimi žilami, v spodnjem delu z vzdolžno svetlo črto (ali brez nje) in temnejšimi lisami. Hrbtni del je lahko intenzivno rdečerjav. Zadek je na sprednjem delu ob straneh temno pasast. Noge so razmeroma kratke, rjavkaste, porasle z mehkimi dlakami, stegenca skakalnih nog so okrepljena, po zgornji strani pogosto svetlejša.

 

Obnašanje in razvoj: vrsta je pogostejša v zahodnih in osrednjih delih Slovenije. Ime je dobila po postopno naraščajočem se ščebetanju, ki počasi preide v lokomotivi podobno tehniko ščebetanja. Odrasli so aktivni od sredine junija pa tja do oktobra oz. prvega resnejšega mraza. Tako odrasli, kot tudi ličinke, se hranijo z rastlinsko hrano. Samice jajčeca odlagajo v tla. V večjem delu Evrope je vrsta močno ogrožena, predvsem zaradi izginjanja ustreznih habitatov.

 

Podobne vrste: kratkokrila ščebetulja (Pseudochorthippus parallelus) - beloroba ščebetulja (Chorthippus albomarginatus) - peščena ščebetulja (Chorthippus brunneus).




    Fotografije



    Zemljevid razširjenosti