Družina: muhe trepetavke (Syrphidae: Milesinii)

Red: dvokrilci (Diptera)

Razred: žuželke (Insecta)

Velikost: 11-15 mm

Razširjenost: zelo redko

Življenjski prostor: listnati, predvsem hrastovi gozdovi v gričevjih, cvetoči travniki, mejice

Ogroženost vrste: vrsta je potencialno ogrožena

Varstveni status vrste: noben (?)

Prepoznavanje

Odrasli osebki: so precej veliki in osam podobni (mimikrija). Glava je precej velika, bledo rumenkasta, pri samicah na temenskem delu s črno linijo, ki sega do začetka tipalnic, oči so zelo velike, citronasto rumene, črno obrobljene ter s širokim, črnim osrednjim pasom in črnimi lisami v sprednjem delu oči (obarvanost oči lahko variira), pri samcih se med seboj dotikajo, pri samicah so razmaknjene. Tipalnice so pri samicah rumenkasto rjave, pri samcih so črnikaste, na vrhu kratko betičaste, ariste so nitaste. Oprsje je črno z rumenimi lisami in črtami, v zadnjem delu poraslo z zelo kratkimi, komaj vidnimi prileglimi dlačicami, v sprednjem delu z velikimi, rumenimi grbicami, v osrednjem delu z rumeno obrobo in rumenima črtama v zadnjem delu, ki se stikata pod ostrim kotom. Ščitek (scutellum) je črn, v zadnjem delu z rumeno, polkrožno do rahlo trikotno črto. Krila so prosojna, v sprednjem zgornjem delu zatemnjena, žile so rjave in krepke, pterostigma je neizrazita. Zadek je podolgasto valjast, črn z rumenimi prečnimi pasovi, spodnji robni pasovi segmentov 2 do 4 so neprekinjeni, osrednji pasovi istih segmentov so pri sredini med seboj razločno razmaknjeni, konica zadka je rumeno obrobljena. Noge so precej velike in krepke, bledo oranžnorumene, le stopalca sprednjih nog so črnikasta.

Zelo podobna dlakava osirka* (Spilomyia manicata) ima rumene pasove na zadku skoraj vedno neprekinjene (vsaj na 4. segmentu), oprsje je vsaj ob robovih razločno štrleče kratkodlakavo (tudi ščitek), tudi goleni sprednjih nog so pogosto v spodnjem delu črnikaste.

Obnašanje in razvoj: toploljubna vrsta, pri kateri se odrasli pojavljajo od junija do septembra. Večinoma se zadržujejo na drevesih, pogosto pa obiskujejo cvetove različnih kobulnic (Apiaceae), kjer ližejo nektar. Ličinke so saprofagne in živijo v bolj vlažnem, razpadajočem in trohnečem lesu listavcev. O bilologiji vrste je malo znanega. V Evropi in tudi v Sloveniji je v splošnem dokaj redka vrsta.

Podobne vrste (*neuveljavljeno ime): dlakava osirka* (Spilomyia manicata) - prava osarica* (Temnostoma vespiforme) - velika osarka* (Chrysotoxum cautum).